Ponovna izvolitev Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike pomeni pomembno prelomnico ne le za notranjo politiko, temveč ima tudi znatne globalne gospodarske vplive, zlasti na področju zunanjetrgovinske politike in nihanj deviznih tečajev. Ta članek analizira morebitne spremembe in izzive v prihodnjih razmerah na področju zunanje trgovine in trendih deviznih tečajev po Trumpovi zmagi ter raziskuje kompleksno zunanjeekonomsko okolje, s katerim se lahko soočita ZDA in Kitajska.
Med Trumpovim prvim mandatom je bila njegova trgovinska politika zaznamovana z jasno usmeritvijo »Amerika na prvem mestu«, s poudarkom na unilateralizmu in trgovinskem protekcionizmu. Po njegovi ponovni izvolitvi se pričakuje, da bo Trump še naprej uvajal visoke tarife in stroge pogajalske položaje za zmanjšanje trgovinskih primanjkljajev in zaščito domače industrije. Ta pristop lahko privede do nadaljnjega stopnjevanja obstoječih trgovinskih napetosti, zlasti z glavnimi trgovinskimi partnericami, kot sta Kitajska in Evropska unija. Dodatne tarife za kitajsko blago bi na primer lahko poslabšale dvostranske trgovinske trenja, kar bi lahko povzročilo motnje v svetovnih dobavnih verigah in prerazporeditev svetovnih proizvodnih središč.
Glede menjalnih tečajev je Trump dosledno izražal nezadovoljstvo z močnim dolarjem, saj ga je imel za neugodnega za ameriški izvoz in gospodarsko okrevanje. V svojem drugem mandatu bo, čeprav ne more neposredno nadzorovati menjalnega tečaja, verjetno uporabil orodja monetarne politike ameriške centralne banke (Federal Reserve), da bi vplival na menjalni tečaj. Če bo ameriška centralna banka sprejela bolj strogo monetarno politiko za zajezitev inflacije, bi to lahko podprlo nadaljnjo moč dolarja. Nasprotno pa bi lahko ameriška centralna banka (Federal Reserve) ohranila golobjo politiko za spodbujanje gospodarske rasti, kar bi lahko privedlo do depreciacije dolarja, kar bi povečalo konkurenčnost izvoza.
V prihodnje bo svetovno gospodarstvo pozorno spremljalo prilagoditve ameriške zunanjetrgovinske politike in trende menjalnih tečajev. Svet se mora pripraviti na morebitna nihanja v dobavnih verigah in spremembe v strukturi mednarodne trgovine. Države bi morale razmisliti o diverzifikaciji svojih izvoznih trgov in zmanjšanju odvisnosti od ameriškega trga, da bi ublažile tveganja, ki jih predstavlja trgovinski protekcionizem. Poleg tega lahko razumna uporaba orodij za devizno trgovanje in krepitev makroekonomskih politik državam pomagata, da se bolje prilagodijo spremembam v svetovni gospodarski krajini.
Skratka, Trumpova ponovna izvolitev prinaša nove izzive in negotovosti za svetovno gospodarstvo, zlasti na področju zunanje trgovine in deviznega tečaja. Njegove politične usmeritve in učinki izvajanja bodo v prihodnjih letih močno vplivali na svetovno gospodarsko strukturo. Države se morajo proaktivno odzvati in razviti prilagodljive strategije za spopadanje s prihajajočimi spremembami.
Čas objave: 18. november 2024
